Andrea AMOROSO (Rovinj, 14.9.1829 – Poreč, 19.2.1910), odvetnik, arheolog, politik.

Sin Pirančana Giacoma in Domeniche Besenghi, je obiskoval prva dva razreda Gramatike na koprski gimnaziji, kasneje se je za eno leto preselil v Pazin in se nato vrnil na koprsko gimnazijo, takrat že preseljeno v Trst, kjer je leta 1846 zaključil drugi razred humanistike. Po končanem študiju prava v Gradcu je opravljal poklic odvetnika v Bujah. Naklonjen priključitvi Istre Venetu in torej k Italiji, je vstopil v prvi Istrski deželni zbor (1861), katerega zastopnik je bil do leta 1894 in v njem z nagovori nastopil kar 150 krat. Med letoma 1870 in 1887 je opravljal tudi funkcijo deželnega podkapitana, leta 1861 ter med letoma 1867 in 1887 pa je bil tudi prisednik deželnega odbora (Giunta provinciale), poleg tega pa še član različnih komisij. Zelo aktiven, posebej v ekonomskem sektorju, se je med drugim zavzemal za ustanovitev agrarne zadruge, uvedbo gozdnih zakonov, gradnjo in vzdrževanje cest, uvedbo katastrskih knjig, izboljšavo javnih higienskih storitev in za bonifikacijo rek Raša in Mirna. Dejaven je bil tudi na socialnem področju kot predsednik Društva za pomoč delavcem (Società operaia di mutuo soccorso, 1873), med ustanovitelji Deželnega agrarnega zavoda (Istituto agrario provinciale, 1874), kakor tudi direktor ustanove Istituto di credito fondiario (Zavod za zemljiške kredite, 1880). Posebej intenzivno je deloval na področju zgodovine in arheologije; tako je leta 1884 postal glavni pobudnik ustanovitve Istrskega društva za arheologijo in domoznanstvo (Società Istriana di Archeologia e Storia Patria) in njen prvi predsednik, ter je na čelu le-tega ostal več kot 20 let. V tem obdobju se je zavzeto posvetil študijam, posebej izkopavanjem v Beramu (I castellieri istriani e la necropoli di Vermo presso Pisino, 1884) in Picugah (Le necropoli preistoriche dei Pizzughi, 1889), kakor tudi o obnovi Evfrazijeve bazilike (Basilica eufrasiana. Spigolature e reminiscenze, 1908). Te so bile, skupaj z mnogimi drugimi, objavljene v društveni reviji Atti e Memorie, katero je sam Amoroso tudi osnoval. Veliko je sodeloval pri koprski reviji La provincia dell’Istria z različnimi članki, mnogi med temi nepodpisanimi, tako je bil tudi ustanovitelj tednika L’Istria, ki je v letih svojega obstoja (1882-1903) postal neuradno glasilo deželne uprave. V okviru dejavnosti Društva je nastal Museo archeologico provinciale dell’Istria (Pokrajinski arheološki muzej Istre) v Poreču, najstarejša muzejska ustanova v Istri (osnovana leta 1884), ki deluje še danes, kateremu je prvi predsedoval prav Amoroso. Poreški častni meščan, odlikovan z zlato medaljo, je umrl v osemdesetem letu starosti v mestu svetega Mavra, kjer mu je na svečanem pogrebu spominski nagovor oddržal sam deželni kapitan Lodovico Rizzi.

DK